Categories
Dnevnik razstrupljanja

Ajurvedski detox – pot do zdravja

BLOG ZAPISI S PROGRAMA DOMAČEGA AJURVEDSKEGA DETOXA

Piše: Chiara Ana

#swasthyadetox2021

NAJ SE DETOX ZAČNE!

Ko sem dobila zdravniške izvide, nisem vedela kje naj začnem: nizek krvni tlak, visok holesterol (ta hujši), gastritis, alergije in intolerance: laktoza, pšenica, gluten, med… ni da ni. Rutinska operacija kolena se je obrnila v pravo nočno moro: poškodovan živec na nogi, ni prekrvavitve, otečena in vijolična noga celo po 8ih mesecih od operacije, posledice zaradi splošne anestezije, zelo poslabšan vid  in sluh na desni strani, 80% zmanjšana senzibiliteta na obrazu. 

Kaj naj zdaj? Kje naj začnem? In evo, je prišel nepričakovano, »naključno«, mar ne? In to ravno zdaj, ko ga najbolj potrebujem. Se je pojavil kot luč na koncu tunela. To je to: AJURVEDSKI DETOX. Prevzela me je prava evforija, nepopisna sreča in neučakanost. S pripravo sem nemudoma začela. Prvo vprašanje je bilo: Kako mi bo vse to uspelo poleg službe in vseh drugih obveznosti?

»SAMO DOBRA ORGANIZACIJA IN DOBER PLAN«

Takoj sem naredila seznam vseh stvari, ki jih potrebujem. Nekaj osnovnih stvari, začimb, sezamovo olje, žitarice ter zelišča za razstrupljanje so mi po pošti poslali iz Holističnega Centra Swasthya.

Pregledala sem vse recepte, napisala vse sestavine in nato obkljukala tisto kar imam, vse ostalo sem dobila v večjih trgovinah, razen nekaj začimb (sem jih dobila v trgovini Kalček – BTC). Nato sem nekajkrat pregledala vse posnetke in napotke za jutranji ritual, da sem si čimveč zapomnila in vse prilagodila sebi. Z detoxom sem začela malo kasneje od drugih zaradi službe. Vaje sem prilagodila po mojih zmožnostih zaradi poškodbe in omejenosti pri gibanju. Naredila sem stenski koledar za 14 dni na katerem bom vsak dan zvečer napisala, kaj vse potrebujem za naslednji dan, da mi ni treba obračati pa iskati (razen načina priprave seveda), tukaj se prihrani kar nekaj časa.

Če sem iskrena, sem se malo bala indijske kuhinje, ker nikoli prej nisem jedla teh jedi, ker ne maram preveč začimb. Zaradi tega sem nekaj jedi že vnaprej pripravila in probala, da ne bo presenečenja, kar je ziher je ziher :). Presenetljivo – ni tako slabo :).  

Vzela sem zvezek, ki bo moj dnevnik, v katerega sem napisala, kako se trenutno počutim in kaj pričakujem od detoxa. En dan pred začetkom sem se stehtala ter zapisala obseg rok, nog, trebuha… skratka celo telo. Celo naredila fotografije ;).

Začimbe in žitarice sem dala na vidno mesto, da ne bom iskala vsak dan posebej. Uredila sem prostor v kopalnici za jutranji ritual: masaža, telovadba, dihalne vaje, sproščanje. Tako sem se prepričala, da bom ves čas na toplem. Vnaprej sem si pripravila joga blazino ter stare brisačke zaradi olja.

Vsak dan sem vnaprej izplanirala posebej, naredila urnik in se bom potrudila upoštevati, seveda po najboljših močeh, sproščeno, brez da bi si povzročala stres po nepotrebnem. Upam, da se bo vse to obneslo :). 

NAJ SE DETOX ZAČNE!

1. DAN – SOBOTA

No, pa se je začelo. Prvi dan detoxa se je začel z velikim entuzijazmom. Ko sem odprla oči, sem imela občutek, da sem preslišala alarm, ki naj bi me zbudil ob 5:30. Sem prav bila šokirana ko sem videla uro, ki je kazala 04:04. Naspana sem bila, kar je pomenilo »GREMO V AKCIJO«.  Sem naredila svojo jutranjo MEDITACIJO HVALEŽNOSTI, nato pogledala svoj urnik in začela z detoxom.

Najprej skodelica tople vode z limeto ter žvrkljanje olja.  Potem pa sem se zaprla v toplo kopalnico in nadaljevala z najbolj sproščujočo terapijo – masažo z oljem. To ni terapija, ki deluje samo od zunaj, temveč ti sprošča mišice, zbudi te, ti da prvotni zagon… To je terapija, preko katere se povežeš s svojim telesom, spoznaš vsak milimeter, vsak del.  In čeprav morda obstaja kakšen del telesa ki ti ni všeč, verjemi, da ga boš sprejel/a in vzljubil/a. Čudežno, kar od enkrat, si popoln/a takšen/a kot si, nič te ne moti, začutiš ljubezen do sebe, ki je morda prej nisi nikoli začutil/a.

Takoj po masaži je sledila telovadba, ki sem si jo zaradi poškodbe in omejitve gibanja, prilagodila. Če prav imam rada jogo, že vrsto let redno izvajam »5 TIBETANSKIH VAJ« in zato sem se odločila, da nadaljujem. Četrto vajo vedno prilagodim zaradi poškodbe kolen. Vaje sem delala v kopalnici na joga blazini, na katero sem dala staro brisačo zaradi olja. Presenetljivo je zelo prijeten občutek, ko naoljen telovadiš v topli sobi. Po telovadbi sledijo dihalne vaje ter Yoga Nidra. Enkraten občutek, ko greš sproščen pod tuš in kar naenkrat imaš energijo za izvoz.

Ura je bila 7:30, (dolge lasje in se že zamudiš),  sledil je zajtrk, in moram reči, da je bil to eden najboljših zajtrkov kar sem jih kdaj zaužila. Čuden, drugačen in vrhunski okus. Po zajtrku sem pogledala svoj urnik in začela z vsemi nalogami, ki sem si jih “naložila.”  Že po prvi skodelici detox čaja sem začutila zelo močno bolečino v desni polovici glave. Čelo, oko, uho, obraz…vse tisto, kar se je po operaciji poslabšalo. Sprejela sem bolečino in pustila, da je enostavno tukaj, brez da bi ji naklonila mojo pozornost. Ob točno določeni uri sem začela pripravljati kosilo. Enkraten okus. Nato sem izpolnila še izziv dneva– rastlinica, za katero bom skrbela.

Kot popoldansko aktivnost sem izbrala naravo in živali. Sproščeno, umirjeno na prelepem sončku. In čeprav je bolečina v glavi kar vztrajala, se nisem pustila. Nato je sledila večerja.

Preden sem odšla spat, sem naredila še Reiki in ko je bolečina popustila, sem zaspala kot dojenček. Moram priznati, da je bil zelo zanimiv dan in v enem še bolj zanimiv začetek ajurvedskega detoxa, ki je pravi izziv organiziranosti, prisebnosti, vztrajnosti, potrpežljivosti, sprejemanja…

Jutri je nov dan! Uživajte 🙂

2. DAN – NEDELJA

Drugi dan detoxa se je zame začel zelo težko. Alarm je svoje delo opravil ob 5:30, ampak jaz se nisem mogla premakniti. Prestavila sem alarm za 10 minut, enkrat, dvakrat, trikrat. Nisem in nisem mogla vstati. Utrujena in zaspana kot že dolgo nisem bila. Ni mi bilo jasno kaj se dogaja. V mislih sem imela samo to da morem slediti detox programu. Ampak kako, ko nisem mogla niti oči odpreti. Nato sem se spomnila besed Dr. Vishnuja, ko mi je rekel, da je najbolj pomembno da si naspan in spočit. Če si preveč utrujen, je bolje da preskočiš jutranjo rutino in se dobro naspiš, ker drugače si lahko samo škoduješ. Ostala sem v postelji in nemudoma zaspala, skoraj do 7:30 ure. 

Nisem bila ta prava in sem se odločila da bom naredila vse, razen masaže z oljem. Tudi ko sem končala z dihalnimi vajami in šla pod tuš, še vedno nisem bila ta prava. Težke noge, težke roke, vse je bilo težko. Vesela sem bila zajtrka, čeprav sem pojedla zelo malo. Obožujem sadje, a tokrat ga nisem pojedla z užitkom. Ura je bila skoraj 8:30, ko me je poklicala prijateljica in povabila na sprehod v gozd. Sem začela pripravljati artikle za kosilo – rdeča leča s šparglji in kvinojo, ko sem ugotovila da sem namesto rdeče pomotoma kupila rjavo lečo. Sem pomislila, a še to zdaj in to v nedeljo, ko so vse trgovine zaprte. Hvala Manji in Dr. Vishnuju, ki sta hitro odgovorila, in sem lahko rdečo lečo zamenjala z rjavo, s tem da sem dodala dvakrat več ingverja.  Čaj sem si skuhala in vzela sabo v termoski ter se odpravila na sprehod.

Narava me je malo umirila, čeprav sem se zelo težko premikala. Vseeno nisem razumela, zakaj tako velika utrujenost. Spraševala sem se ali bom lahko izpolnila današnjo nalogo in pospravila stanovanje. Verjetno bom, ampak bo zelo naporno.

Po kosilu, ki je bilo izjemno, sem se spravila k pospravljanju. Uspelo mi je, ne pa vse, ker sem bila nenavadno utrujena. Sem mislila, da če bom migala, bo bolje. Sem se motila. Vse kar sem želela, je to, da se samo malo spočijem v svoji postelji, a sem se konstantno prepričevala, da tega ne smem narediti. Kaj vse se skriva v človeku, kakšna moč, vztrajnost, še sam ne veš. Izveš šele takrat, ko si nekaj zares želiš iz srca in se trudiš po najboljših močeh, da to narediš. Meditacija mi je dodatno sprožila še eno rundo borbe s spancem. Čeprav sem čutila še večjo utrujenost in me je nenavadno zeblo, nisem popustila in sem ostala budna. Vmes pa me je ogrel čaj.

Po večerji, ki je res bila izjemno okusna, sem začela pisati svoj dnevnik in občutke. Po pravici sem komaj čakala, da se spravim v posteljo in da se čimprej konča tale zame zelo naporen in pravi “triger” dan. Malo sproščujoče glasbe in me je zmanjkalo.

Vseeno JUTRI JE NOV DAN!

3. DAN – PONEDELJEK

Konec vikenda, v službo bo treba. S težkim telesom, vseeno lažje kot včeraj, sem vstala ob 5:30. Super, sem pomislila, ni takšna utrujenost kot včeraj. Vesela, da se je nekaj izboljšalo, sem se nemudoma začela pripravljati za jutranjo rutino.

Glej ga zlomka – vse gre narobe 🙁

Računalnik ne dela, vse, česar se dotaknem, enostavno drsi iz rok. Kakor hodim, tako se butnem, pa niti sama ne vem, kako mi uspeva. Nekaj časa sem bila potrpežljiva, potem pa konec… Postala sem jezna, razdražljiva, vse me je motilo, ura je letela, a jaz še vedno nisem začela. Dobesedno vse je šlo narobe. Vseeno sem se malo pobrala, nekajkrat globoko zadihala in začela z rutino.

Edina stvar, ki me je veselila, je bila hrana. Za zajtrk sok, ki ga dobesedno obožujem (rdeča pesa, korenček in ingver), a kaj ko ga ne moreš popiti z užitkom in v miru.

Ja, ne gre jeza kar tako stran… Otroka se nikakor ne moreta zbuditi za šolo. Oba jokata, nočeta v šolo. »A je lahko še kaj narobe,« sem rekla? Ja, seveda lahko, ti samo povej… Oni kliče, ta kliče, vsi nekaj hočejo od mene, ni pa ni miru.

Ponovno zadihala in začela z dnevno nalogo, »ŽIVLJENJEPIS.« Šele takrat se je začelo. Čeprav večkrat na leto napišem pismo sebi, življenjepise, konstantno delam na sebi, čistim stvari iz preteklosti, sem bila vseeno šokirana, ko so se ponovno pojavili občutki, za katere sem bila prepričana, da jih ni več. Žalost, zamere, jeza… Sem samo pomislila: »Pa kaj je to danes za en dan?«.

Saj sem že prej omenila, hrana je bila edina stvar, ki me je danes veselila. Ne vem kako, ampak ura je dobesedno šprintala: čas za čaj in evo, takoj čas za kosilo… In glej presenečenje – zmanjkalo kumaric, korenja in redkvic. Ja kako, če sem do včeraj imela več kot dovolj? Ja mami, pojedli smo, a ne? Kumare z jogurtom otroka jesta zelo pogosto.  Sveže korenje in redkvice so ves čas v posodici na mizi in jih imamo kot prigrizek. Nič, grem takoj v trgovino. In ponovno presenečenje. Parkirišče polno, nimaš kam parkirat, ljudje zunaj čakajo, da nekdo prileze ven, da lahko zagrabijo voziček in grejo notri. Spet potrpežljivost, ki je žal danes na samo 1%. Gužva ven, gužva noter, gužva na blagajni, sem se komaj ven spravila. Hitro domov, da čimprej pripravim solato, a pred mano šleper in seveda vozi 20km na uro. Sem ostala kar brez besed.

Vsaj nekaj dobrega sem pojedla. Presna solata (kalčki, korenje, rdeča pesa, bučna semena, kumara). Njami 🙂

V službi nič bolje, vse me je jezilo, vse me je motilo. Z vso močjo sem poskušala ostati umirjena, kajti sem na delovnem mestu, ki zahteva ogromno komunikacije s strankami in veliko potrpežljivosti in razumevanja. To je šele bil izziv in pol. Sem se tolažila, da vsaj ura danes hitro teče, ampak ne, zdaj se je pa vlekla – ja ponedeljek je, a ne!!! Komaj sem zvozila do konca in potem hitro domov na večerjo, ponovno solata in končno nekaj lepega 🙂

Po večerji sem poslušala meditacijo, napisala dnevnik in dobesedno padla v posteljo. V tem ternutku pa sem bila najbolj vesela oseba na planetu – končno se bo ta dan končal. Končala se bo, vsaj za nekaj časa, lekcija potrpežljivosti. Ta dan si bom zagotovo zapomnila in zato sam ga imenovala »DAN SPROŽILEC«.

Jutri je nov dan in bo sigurno bolje 😀

4. DAN – TOREK

Današnjega dneva sem se iskreno veselila, po tem kar sem doživljala včeraj. Presenetljivo sem se zbudila zelo zgodaj. Ura je bila  5:15 in sem vstala takoj, a morem priznati, malo s strahom in zelo previdno zaradi včerajšnjega poloma. 🙂 Ampak, juhuhu, vse je teklo kot po maslu s sezamovim oljčkom: masaža, telovadba in dihalne vaje.

Iskreno sem bila vesela in dobre volje. Otroka sta lepo vstala, in brez razgrajanja in upiranja sta se odpravila v šolo. Spet za zajtrk moj najljubši sok (rdeča pesa, korenje in ingver) in danes sem ga popila z velikim užitkom in umirjeno.

Vsa optimistična in pozitivna sem rekla » Hvala Bogu«, včerajšnja nevihta je mimo. A sem se hudo zmotila. Poslušala sem današnjo nalogo: spet bomo pisali, a tokrat »PISMO HVALEŽNOSTI.«

Super, to ne bo težko, sem ga že velikokrat napisala. Sem začela in po par stavkih so se ulile solze. Kaj pa je sedaj to? A ni že mimo nevihta? Ja ne, ljubica moja, ne gre tako hitro.  V tem trenutku sem globoko zadihala in pustila solzam naj grejo, jaz sem pa samo počakala, da mine ta val, ki ga jaz imenujem »žuta minuta«. 🙂 Ko sem se malo umirila, sem nadaljevala z izražanjem hvaležnosti. Kmalu je že bil čas, da pripravim kosilo in tokrat ga bom vzela seboj v službo 🙂

Spet sveža solatka  (kumara, korenje, rdeča pesa, avokado, kalčki, bučna semena, arašide, limona) in pri tem, kot ponavadi, predvajala pomirjujočo glasbo. Kar naenkrat sem začutila nenavadno stisko v prsih, v srcu in kot majhen otrok sem se zjokala – spet.  Tudi ta val je minil po nekaj dramatičnih minutah.

Potem sem se usedla in malo začela razmišljati o tem, kaj se mi dogaja. Tako veliko bolečino, toliko žalosti, tako velike stiske…Se niti nisem zavedala, da vse to hranim nekje globoko v duši. Se niti nisem spraševala, od kod vse to prihaja. Enostavno sem si dovolila biti ranljiva in spustiti ven vse. Današnja meditacija me je lepo sprostila in se je takoj duša umirila. Telo se je sprostilo, napetost se je zmanjšala. Enkraten občutek, a vseeno je bilo treba zdržati še preostanek dneva, kar ni bilo lahko.

Ves dan je minil v energiji občutljivosti in jokanja. Vsaka malenkost me je raznežnila, zabolela, prizadela. Poslušam: rešilec tuli, na kar od enkrat začutim stisko in sočutja do tistega ki je notri. In spet solze. Pa ne že spet? Pa zakaj mene to boli? Zakaj se tako počutim, to ni moje? Zato ker sem velik empat, zato ker imam rada ljudi, ker ne znam postaviti mej, ker se nesebično razdajam  in se ne znam postaviti zase. Vedno so drugi pred mano. Na žalost, do danes se tega sploh nisem zavedala, a na srečo sem prav danes to izvedela. Sem stisnila zobe in zdržala do konca. Za večerjo spet sveža solata. Po večerji vsa izčrpana sem še ta zadnje moči izkoristila da napišem svoj dnevnik in kot truplo padla v posteljo.

In kdo bi si mislil da je ta ajurvedski detox tako globok in močan. O, pa je, in še kako globok in močan. To ni samo določena hrana, ki jo na določen način pripraviš in v določenem času zaužiješ. To je mnogo več. In ja, zato ker smo vsi različni, ga vsak posameznik doživlja na svoj način- zunaj in znotraj.

Danes je 4. dan detoxa mene prebudil iz dolgega spanca. Sem Trnuljčica, ki se je zbudila in je pripravljena nadaljevati življenje v drugo smer. Smer, ki je prav zame, ki je dobra zame in ne za ostale.

In čeprav je bilo zoprno, sem neizmerno hvaležna, da sem dobila to priložnost, da očistim toliko »smeti,« ki so se nabrale v meni in mi ne dovolijo, da grem naprej. Še veliko dela me čaka in vsekakor se bom vedno spomnila na ta dan » ČISTILEC«.

Jutri je nov dan in bo bolje!

5. DAN – SREDA

Danes je že 5. dan in vstajanje zjutraj je veliko lažje. Zbudila sem se nekje ob 3:30 in ker nisem želela še ostalih spremeniti v zombije, sem se še malo ¨pomatrala¨ in v tišini naredila svojo jutranjo meditacijo hvaležnosti.

Čez eno uro pa se nisem mogla več upirati telesu, ki je bilo pripravljeno za akcijo. Počasi in zelo tiho, kot tat, sem se premikala po bajti da ne bi zbudila ostalih. Sem se zaprla v kopalnico in začela s svojo jutranjo rutino. Sem zelo vesela da mi ta rutina, ki je v prvih dneh bila čista zmeda, postaja čedalje bolj všeč, čedalje bolj lahkotna in seveda mi vzame manj časa. 🙂 Tako nalezljiva je, da se ti kar vsadi pod kožo in dobesedno postane rutina, ki jo težko odpustiš. Ne vem, kaj je tisto, kar te prevzame in te ¨posrka noter v boben¨. Vem pa, da mi je tako močno prirasla k srcu, da jo bom po 14-dnevnem detoxu ohranila in še naprej izvajala. Sledi zajtrk, moj  najljubši zajtrk. 🙂 Ni potrebno razlagati, ker slika pove vse.

Sem poslušala današnjo nalogo in dr. Vishnu pravi » BE IN SILENCE TODAY,« kar  v mojemu slovarju  pomeni »TIH’ BOD’«. Madona, sem si rekla, ta bo pa zeloooo težka. Jaz tiho? Po mojem tudi ko spim, govorim.  V službi se z vsako stranko pogovarjam minimum 2-3 minute. Kako naj bom tiho? Kaj naj naredim? In ja, dr. Vishnu reče: ¨ Če ne morete danes, boste pa drug dan.¨  Sem zakričala: ¨Tooooo!¨ 🙂

Za to nalogo se moram “ornk” pripraviti, tako da je nisem danes opravila. Zato sem pa poslušala angelski glas Manje v krasni meditaciji. Da ne bo pomote: tudi Eva ima krasen angelski glas in jo poslušam vsako jutro. Obe sta enkratni in čudoviti osebi. Kapo dol za predanost, nesebičnost, dobrosrčnost in pozitivno energijo, ki jo nesebično delita  z vsemi. Sem pa spila svoj čaj in pripravila kosilo, ki gre danes z mano veselo na delo.

V službi sem opazila, da mi zmanjkuje koncentracije in fokusa. Nisem bila presenečena, ker očitno tole ni samo navaden detox, temveč: »AJURVEDSKI DETOX IN JE VSE MOGOČE« 🙂

Vseeno pa sem morala napeti možgančke in zdržati to današnjo rundo.

Za večerjo sem se nagradila z  mixom jabolko-banana. Vesela sem, da tudi po 5ih dneh in s tem načinom prehranjevanja nimam napadov lakote ali želje, da bi pohrustala kakšen prigrizek.

Moram poudariti, da sem se danes počutila veliko bolje, z veliko manj turbulenc. Vseeno se nisem veselila preveč, ker nikoli ne veš, kdaj se ¨zver prebudi¨. 🙂 Me je parkrat zazibalo sem ter tja, ampak nič zato. Tudi polna Luna te dni visi nad glavo in zna biti zelo zoprna. Jaz vedno rečem » lunca te gunca.« 🙂

In čeprav sem zaspala z mislijo, kako bom jutri zjutraj zaužila ghee na tešče, lahko samo rečem da:

Suma summarum v primerjavi z ostalimi dnevi, je ta dan bil milina.  In ja: JUTRI JE, I TE KAKO, NOV DAN!

6. DAN – ČETRTEK

DAN GHEE – DAN D.  Tega dneva sem se bala že od začetka detoxa. Zbudila sem se ob 3.30 in nekako sem se prepričala, da naj ostanem v postelji še vsaj kakšno uro. Nisem sploh spala, temveč sem meditirala in predvsem prosila, da naj ta ghee zaužijem brez težav. Sem vstala in naredila jutranjo rutino brez težav, sem bila polna energije.  Nekaj čez 6 pa je bil trenutek resnice.

Ghee sem imela v hladilniku in to je bila polomija. Nikakor nisem mogla vzeti dovolj količine iz kozarčka (to si bom za naslednji detox zapomnila). Pošteno sem se namatrala, ampak nič za to. Sem malo potrenirala potrpežljivost, vztrajnost in obvladovanje jeze v trenutkih ko si pod pritiskom. 🙂 Tako je, ko od strahu sploh ne razmišljaš, kaj počneš. Strah ja, dobro ste prebrali. Strah me je bilo zaužiti to maslo ker so mi že kot 4-letni deklici diagnosticirali gastritis. Bolečine v trebuhu, slabosti in bruhanje po vsaki zaužiti hrani. Trpljenje in obup vsa ta leta. Zato sem bila kar v pripravljenosti za najslabšo varianto – da bom bruhala.

Prva žlica stopljenega masla je stekla presenetljivo lahko –  seveda nos je bil ves čas zamašen. 🙂 Sledila je druga pa tretja in vse do ta zadnje nisem začutila niti malo slabosti. Tudi ko sem zaužila vso količino, sem še vedno imela nos zamašen. Kar je ziher je ziher! 😉  Čas je tekel in bila sem vsa vesela, kot en majhen otrok, nadaljevala z aktivnostmi in kar pozabila na ghee.

Pogledala sem nasvete Dr. Vishnuja ter današnjo nalogo. Današnjo nalogo, »OČISTITI ZUNAJ«, sem opravila v moji okolici. Ker živim v naravi in med ljudmi, ki so zelo povezani z naravo in seveda skrbijo zanjo, sem se bala, da zunaj nimam kaj počistiti. In res ni bilo nič kaj takega, kar bi ga morala pobrati. Sem šla do lokalne ceste in se odločila za en sprehod do sosednje vasi. Sem bila sigurna, da bom kaj našla. Po navadi se tukaj vozijo tudi ljudje iz drugih mest, veliko je kolesarjev in velikokrat kar med vožnjo vržejo svoje smeti. Ko sem hodila po cesti in gledala levo-desno, če je kaj za pobrati, sem iskreno bila presenečena, da ni ničesar. Končno po poti za nazaj je na tleh ležala samo ena pločevinka. Sem jo dala v vrečko in odvrgla v zabojnik.

Ves čas sem opazovala svoje telo, ker mi je res bilo zanimivo, da je bila ura že več kot 12, a jaz sploh nisem lačna. Čeprav to ni nič novega zame, (velikokrat uporabljam program autofagije), sem bila vseeno navdušena, kako te prečiščeno maslo dodobra nasiti. Lakote nisem čutila skoraj do 17:30, čeprav so se mi po 14 uri pojavile slabosti. Sem naredila tudi test, tako kot je opisal Dr. Vishnu , a ghee še ni bil predelan.

Po službi sem hitro začela pripravljati večerjo in sem kosilo kar preskočila. Ob 19:10 sem prvič danes zaužila hrano – khichdi s paradižnikom. Zelo okusno, vsaj tako se mi je zdelo, glede na to da cel dan nisem jedla. 🙂

Po večerji sem začela pisati dnevnik, a sem bila preveč utrujena. Zato sem pustila pisanje, naredila današnjo meditacijo, ki je bila povezana s Muladhara čakro in šla spat. Komaj čakam na jutrišnji dan in nove izzive! 🙂

7. DAN – PETEK

Petek je in sem vsa vesela – dan pred vikendom. Sem se ponovno zbudila sredi noči – ura je bila 3:33. Kaj se dogaja z mano? Sem postala zombi, ki ropota po hiši med 3:00h in 4:00ih zjutraj. To se mi še nikoli prej ni zgodilo. Vedno sem spala ure in ure, komaj vstajala in ko sem se dokončno uspela spraviti na noge, sem bila tako utrujena, kot da sem pretekla 20 km maratona. Zdaj sem pa bila lepo spočita in polna energije. 

Sem si potiho pripravila vse, kar potrebujem za zajtrk in v moji kopalnici -telovadnici začela z jutranjo rutino. Tokrat sem si vzela čas in vso jutranjo rutino opravila zelo počasi. Itak do zajtrka je še daleč. In čeprav neskončno uživam v masaži z oljem je vseeno edina stvar, ki je zame včasih res zelo naporna, namreč moji dolgi lasje. Vsak dan umivati ter posušiti. Današnja težava je bil fen oz njegovi decibeli. 🙂 Vsi spijo, a jaz imam mokre lase, ki jih je treba posušiti brez zganjanja hrupa. Na srečo je tu vedno kalorifer, ki se komaj sliši, čeprav mi vzame dvojno več časa. Ampak časa sem imela več kot dovolj. Danes na meniju za zajtrk, kosilo in večerjo pa khichdi s korenčkom.  Današnja jed je povezana z očmi, kar me posebej veseli, ker težave z očmi imam še od rojstva. Zato je tudi današnja naloga »STAR GAZING«, osebno meni najljubša, ker redno opazujem zvezde, ko je jasno nebo ter se povezujem z Univerzumom. Samo vreme je slabo kazalo ob 6ih zjutraj.

Današnje porcije so za razliko od včeraj za 1/3 manjše.  Ja včeraj je bila kriza. 🙂 Za v službo sem pripravila še eno tako porcijo in vmes razmišljala, kako jo naj ohranim toplo, če pa nimam termo posode. Začela sem delati ob 10ih in kosilo mora zdržati do 12ih. Nato sem se spomnila na moj termos za kavo in noter dala hrano. Termos sem dodatno zavila v dve vrečki. V službi sem pa avto parkirala na sončku in noter pustila termos, da sem se prepričala, da bo vsaj  še dve uri toplo. In zares je bilo.

Nekdo ki bere mojo zgodbo bo morda pomislil, zakaj se spuščam v takšne detajle? Zato, ker je vsak nasvet koristen. Vsaka malenkost ti lahko enkrat pride prav in ti morda da kakšno idejo. Zame je današnji dan bil simbol kreativnosti, tako kot oči. Vsi gledamo različno in to nas dela različne, enkratne in unikatne. In zaradi tega se lahko veliko naučimo med seboj.

Čeprav sem bila celo dopoldne polna energije, me je po 14:00 uri  kar naenkrat prevzela utrujenost. Od kod zdaj to? Oči sem komaj držala odprte in sem vse videla megleno.  Sem pa opazila, da se mi je v zadnjih 4ih oz. 5ih dneh, vid zelo poslabšal. Leče plus očala in še vedno ne vidim dovolj dobro. Nisem zagnala panike, ker itak vse življenje imam težave z očmi, tudi operacijo zaradi glavkoma ter zelo visoko dioptrijo, in zaradi tega sem navajena vsega. Nič me ne preseneti. Bom počakala še kakšen dan. Sem šla na sprehod v naravo, da se malo umirim in da bo, upam, utrujenost minila.

Ko je bil čas za večerjo, sem komaj stala na nogah in zelo težko pripravila jed. Sem jo tudi komaj pojedla, pa ne samo zaradi utrujenosti. Khichdi jed mi je zelo všeč, ampak moram priznati, da okusa djeere (orientalska kumina) in koriandra ne prenesem. Mi postane slabo in me vse mine. Sem vprašala dr. Vishnuja, ali se da kaj narediti, ali obstaja kakšna zamenjavo? »NE« je rekel, »teh dveh začimb ne more zamenjati nič.« Je pa rekel, da lahko namesto njiju v hrano dam ingver in  kardamon, samo da ni takega učinka.

Tudi po večerji je še vedno ostal isti občutek. Nenavadna utrujenost in občutek, kot da se mi je krvni sladkor spustil zelo nizko. Lente za merjenje krvnega sladkorja nisem imela. Ponavadi jih imam, ker imam zaradi genetike predispozicijo za hipoglikemijo (prenizek krvni sladkor) in si občasno v takih situacijah merim sladkor v krvi.  Zato sem se odločila, da vzamem par rozinic. In res, po par minutah sem že bila bolje. Čisto drugačna. Iskreno se trudim po najboljših močeh, da sem brez prigrizkov, ampak danes mi to ni uspelo iz zdravstvenih razlogov. In čeprav moje počutje med detoxom zelo niha, enkrat je bolje, enkrat slabše, se vseeno veselo sprašujem: Kaj me čaka jutri?

8. DAN – SOBOTA

Danes mi ni bilo treba iti v službo, zato sem si privoščila daljši spanec. Čeprav sem se zbudila ob 4:30, sem vseeno zaspala nazaj, vse do 6:00,  ko se je vklopil alarm. Ne glede na to, da sem spala veliko več kot prej, sem se počutila bolj utrujena in z manj energije. Sem naredila jutranjo rutino ter si pripravila zajtrk khichdi z bučko in meto in s tem bomo čistili nivo krvnega tkiva. To bo tudi za kosilo in večerjo. Veliko sem razmišljala, ali naj dam djeero in koriander, ali naj zamenjam s kardamonom in ingverjem. Sem se vseeno odločila, da bom vstrajala, ker sem močnejša kot moj EGO in moji nagajivi možgane in bom prenesla do konca. In res. Malo drugačen način gnetenja hrane v ustih in mi je uspelo. Brez mrščenja sem pojedla zajtrk. 🙂

Nato sem pripravila še zajtrk za moja sončka – palačinke. In ponovno izziv! Gledaš, pripravljaš, kuhaš eno svojih najljubših jedi, a ne smeš probati. 🙁 Nimaš kaj, zdržati bo treba.

Današnja naloga je bila »DIGITALNI DETOX.« To je bilo težko, glede na to, da veliko komuniciram z mojo družino v tujini, ter z mojimi prijatelji. Zato sem se odločila za odhod v naravo, za daljšo hojo, z mojo prijateljico, stran od elektronike. Telefona sem dala na tiho in ga spravila v nahrbtnik. Sprehod je bil enkraten – 3 ure hoje v naravo na ta prelep sončen dan. Obiskali sva še par okoliških cerkvic in se pri vsaki usedli na travo in vsakič sem se sprostila. Srkala sem energijo, dihala s polnimi pljuči, srce pa je občutilo mir, hvaležnost in nepopisno srečo. Po treh urah hoje sem si privoščila sproščen počitek na sončku in nato meditirala. Današnja meditacija je bila povezana z očmi in to je meditacija, ki smo jo izvajali drugi dan detoxa. Bilo mi je malo hudo, ker sem morala prekršiti digitalni molk, ampak se je splačalo. 🙂

Ker sploh nisem bila lačna, sem pila samo čaj. Okoli 18:00 ure sem pripravila večerjo in po tem, ko sem pojedla, sem kar naenkrat začutila utrujenost in zaspanost. Ponovno megla pred očmi. Zato sem se odločila za kos hruške in par oreščkov. Takoj sem se počutila bolje. Verjetno je spet težava s sladkorjem. Ko sem imela že bistro glavo sem naredila današnjo meditacijo in razmišljala, ali naj napišem ta zapis, ker je treba vklopiti računalnik, a tega si danes resnično ne želim. Zato sem se odločila, da bom to naredila naslednji dan zjutraj. Namesto pisanja sem veliko razmišljala o procesu detoxa, o občutkih, ki se pojavljajo vsakodnevno, kako deluje, kako vse to vpliva na moje fizično in psihično počutje.

Ena od stvari, ki sem jih opazila je to, da je že dva dni voda (urin) zelo čista, prozorna, kar ni bilo dejstvo v prejšnjih dneh detoxa. Bila je temno rjava in jaz sem mislila, da je to tako zaradi barve detox čajčka in začimb. Ampak sem se očitno hudo zmotila. Detox deluje takoj, že od prvega dneva in na vseh področjih.

In na splošno je ta celotni detox poln izzivov. Kamorkoli se obrneš, karkoli delaš, dobiš preizkušnjo in moraš vztrajati. In čeprav sem neštetokrat omenila, bom še enkrat ponovila, da je ta detox veliko več kot samo razstrupljanje telesa od toksinov, ki jih vnašamo vsakodnevno preko hrane. To je tudi detox duše, srca in uma. In vse, kar lahko rečem, je to da je bil današnji dan naravnost čudovit!

9. DAN – NEDELJA

Še en dan vikenda in seveda bolj sproščeno. Sem si privoščila malo daljši spanec, malo kasneje je bila opravljena jutranja rutina, malo kasneje je bil pripravljen zajtrk.

In ne glede na to, da je celotni program narejen po vnaprej določenih pravilih in ob vnaprej določenih urah, vseeno to ne more rezonirati z vsemi, ki se tega detoxa lotijo. Kar sem se v življenju do sedaj naučila je to da, ne glede na vse, ves čas moram poslušati sebe in svoje telo. To je bil tudi nasvet dr. Vishnuja.

Zato ta celotni program prilagajam sebi. Sem polno zaposlena mama dveh majhnih, šoloobveznih otrok, redno hodim v službo, izpolnjujem svoje domače obveznosti. In verjemite mi, da je zelooo težko opraviti vse obveznosti, in poleg tega imeti še popolno organizacijo. Velikokrat se zgodi, da se ne počutiš dobro, da prileti nekaj neplaniranega vmes, da se ti nekako poruši ves ta planiran proces. Kdaj pa se ti enostavno »NE DA NAREDITI NIČESAR.« In zame je ogromen izziv, da si enostavno rečem »NE, DANES PA SI BOM VZELA ČAS SAMO ZASE.«

Na današnjem meniju za zajtrk, kosilo in večerjo imamo khichdi s špinačo in malo grškega semena. Zelo okusno.

Današnji dan je bil dan srčne čakre in namenjen čiščenju krvnega tkiva. Zato je tudi današnja meditacija posvečena četrti čakri. Naloga pa je bila »POMAGATI NEKOMU.« Po tem, ko sem ¨popedenala¨ otroka in seveda tako kot vsak dan, jima povedala, kaj bom morala danes za nalogo narediti, sem se odpravila na zelo sproščen sprehod in upala, da mi bo dana priložnost, da pomagam nekomu. Po eni uri sprehoda sem prišla domov, malo razočarana, ker nisem srečala nobenega, ki bi potreboval mojo pomoč. Po sproščenem ritualu pitja čajčka, sta otroka prišla do mene in me vprašala, če sem komu pomagala. Ko sem rekla »NE,« sta se oba nasmejala in z veseljem v očeh rekla: »No, mami lahko pa danes pripraviš najino najljubše kosilo in za sladico puding. Tako nama boš največ pomagala!« In seveda so se uresničile besede dr.Vishnuja, ko je rekel, da bo priložnost sama prišla. 🙂 Sem se zaprla v kuhinjo in ¨pričarala¨ tole. Kosila nisem slikala, ker je težko pripravljati nekaj, kar imaš rada, a ne smeš niti malo poskusiti, pa ga imaš še kot spomin v telefonu. 🙂

Vmes sem pripravila še svoje kosil in si zadala še večji izziv.  Namenoma  sem se usedla za mizo in ko sta otroka jedla z največjim užitkom, jaz sem tiho pojedla svoje kosilo. Vse mi je dišalo, a se nisem udala, enostavno sem globoko dihala in pustila, da vsi ti občutki gredo mimo. Na koncu mi je res uspelo premagati svoj ego in sem zaradi tega zelo ponosna nase.

Istočasno z današnjo nalogo sem dokaj uspešno opravila še nalogo »TIHO BODI« (izpred nekaj dni). 🙂 Seveda vmes sta mi otroka 1000-krat preizkusila mojo potrpežljivost. In čeprav sem jima razložila in prosila naj me čim manj sprašujeta, na kar sta obljubila, da me ne bosta, sta ¨čudežno¨ imela 1000 vprašanj, katera se ne bi spomnila niti v enem letu, a ne v enem dnevu. Ampak tudi to je minilo. 🙂

 »Globoko dihaj, nasmej se in govori čim manj,« to je bil moj današnji moto. Današnji dan je bil zame naporen, a presenetilo me je to, da poleg vseh stvari, ki sem danes opravila, sem imela veliko energije. Sem opravila še današnjo meditacijo, napisala svoje zapiske in se hitro odpravila spat. Vmes sam razmišljala kako in kdaj bom naslednji dan naredila svojo rutino, ker začnem delati ob 6:00. V pričakovanju jutrišnjega dne sem zaspala kot dojenček.

10. DAN – PONEDELJEK

Dan poln prilagajanja in dilem in čeprav ti določena odločitev ni všeč, enostavno sprejmeš. Danes sem morala izbirati med užitkom in počitkom. Če bom vstala ob 3:30, bom naredila masažo, v kateri neskončno uživam, istočasno bom imela dovolj časa, da posušim svoje dolge lase, ampak ne bom dovolj spočita. Če bom pa vstala ob 4:00, ne bom imela časa za masažo, bom pa bolj spočita in naspana. Morda se nekomu zdi, da ni velike razlike, da je to samo 30 min. Zame je tistih 30 min več spanca pravi zaklad.

Odločila sem se za tisto, kar je zame v tem trenutku najbolj pomembno – počitek. Zato sem se zbudila ob 4:00 in sem nemudoma začela s svojo rutino, tokrat brez abhyange. Naredila sem samo vadbo in dihalne vaje in se odpravila v službo. Nisem imela časa niti za to, da bi si pripravila zajtrk. Ampak nič zato. Včeraj sem zaužila večerjo malo pozneje in nisem čutila lakote. Ni me skrbelo, ker sem danes delala samo 4 ure in se ob 10:00 uri odpravila domov. Ravno pravi čas, ko sem začutila lakoto, je bil tudi khichdi z rdečo peso in svežo baziliko pripravljen. Resnično sem uživala v današnji jedi, ker obožujem rdečo peso.

Današnja jed in na splošno današnji dan je bil posvečen grlni čakri in zato je bila tudi naloga »IZDELATI KARTICO HVALEŽNOSTI.« Vesela sem bila te naloge, v kateri poleg hvaležnosti lahko izraziš tudi svojo kreativnost in uporabiš svojo domišljijo. Kdaj je res težko nekomu na glas povedati, da si mu hvaležen, ker si zamudil in ker ga ni več. Zato je ta naloga enkratna priložnost, da poveš, da si hvaležen. Seveda ni isto kot to, da osebno in na glas poveš, je pa definitivno lažje. V grlu ni več tistega cmoka, v duši ni več tistega črvička, ki te toliko let žre in na koncu začutiš, da se en velik kamen v srcu raztopi. Napisala sem vsa imena oseb, katerim se nisem imela priložnosti zahvaliti in tudi vsem tistim, katerim sem se zahvalila. Nato sem vsa ta imena poslala v Vesolje, ker sem več kot prepričana, da bodo občutili to mojo hvaležnost.

Danes je zame bil tudi eden tistih dni, ko ti čas dobesedno šprinta in ko se ti kar naenkrat pojavi še nekaj neplaniranih stvari, ki jih moraš stlačiti v svoj urnik. Obisk trgovine pred jutrišnjim praznikom,  je bila najslabša možna dodatna stvar, ki se mi je privlekla, a sem jo vseeno morala nekako predelati. Gužva na cesti, gužva pred trgovino, gužva v trgovini, gužva na blagajni… Po tej »MISIJI NEMOGOČE« sem z največjim veseljem pripravila svojo večerjo ter izlila vse svoje občutke na papir.

Sledila je še ponedeljkova delavnica ajurvede na temo »ASK A QUESTION, GET AN ANSWER.« To je bila delavnica, na kateri je dr. Vishnu dajal izčrpne odgovore na vprašanja, ki smo jih posredovali par dni prej. Zelo zanimivo za poslušati, a žal v 1 uri in 30 min ni bilo mogoče odgovoriti na vsa naša vprašanja, ker jih je bilo enostavno preveč.

Ker je jutri praznik, sem se malo bolj sprostila s časom. Današnji dan me je popolnoma izčrpal. Pred spanjem sem naredila še meditacijo za grlno čakro. Po končani meditaciji me je tako zmanjkalo, da se niti ne spomnim,  kdaj sem zaspala. Kdo ve, kakšen dan bo jutri. 🙂

11. DAN – TOREK

Danes je praznik, 27.4.2021, in čeprav sem imela budilko nastavljeno ob 6:00, nisem mogla vstati. Sem se komaj spravila iz postelje. Vse je bilo težko in so se spet ponovili občutki, kot sem jih imela pred par dnevi. Težke noge, težke roke, težka hoja, vse sem počela tako počasi, da me je prav motilo, a nisem mogla hitreje. Sem samo sprejela in nadaljevala. Jutranjo rutino sem naredila zelo počasi – masaža, telovadba,  dihalne vaje in tokrat še današnja meditacija, na koncu pa še tuš in ja, sušenje las. 🙁

 Vse to mi je vzelo skoraj dvakrat več časa kot ponavadi. V nekem trenutku sem občutila majhno jezo ter naveličanost, da mi vsak dan med detoxom niha počutje. Enkrat bi lahko pretekla maraton, drugič pa ne morem dvigniti niti kozarca z vodo. Kaj se sploh dogaja? Kdaj se bo tole nehalo? Za zajtrk, kosilo in večerjo ponovno in »HVALA BOGU«  zadnji dan, khichdi – tokrat bel, z indijskimi oreščki in črnim poprom in – juhuhu – brez kurkume in koriandra. Celo veselje: ni koriandra in samo še danes ta kuhan khichdi. 🙂


Tudi današnji dan je bil malo depresiven, deževen, polna luna itak naredi svoje. Naloga za danes je bila »NAŠE FOTOGRAFSKE SPOSOBNOSTI.« Ker nisem bila pripravljena, da bi šla na sprehod in naredila nekaj fotografij sem na balkonu naredila tole fotko.

Ker hodim na sprehod vsak dan in zraven veliko fotografiram, bom naložila slike od zadnjega sprehoda. Na desni fotografiji sem celo ujela metuljčka, ki me je spremljal kar nekaj časa. 🙂

Pa še na nebu je bil nek čuden vrtinec:

Današnjo meditacijo sem ponovila dvakrat – enkrat zjutraj, takoj ko sem končala dihalne vaje, in še enkrat pred spanjem. Je bila meditacija za 6., Agnya čakro oz. čakro tretjega očesa. Čakra zavesti oz. pozornosti, jasnosti. Današnja jed pa je bila povezana s kostnim mozgom in tudi zato je bila pripravljena na poseben način..

Če sem iskrena, mi je khichdi pripravljen v vseh priloženih varijantah, zelo okusen, mi pa preveč manjka zelenjave zraven. In čeprav ni bilo koriandra, mi ni bil kaj preveč všeč. Na splošno mi manjka sveža zelenjava in sveže sadje. Tri dni detoxa, 3., 4. in 5. dan so bili zame BOŽANSKI. Tri dni sadja in zelenjave je bilo več kot dovolj hrane. Sem se počutila odlično, bila polna energije od zjutraj do večera. V dnevih khichdija pa mi kar zmanjkuje energije. Dobro se zavedam, da ima vsaka hrana svojo prednost in vrednost, ampak tudi to kuhanje mi malo najeda. Vsak dan dva različna zajtrka, dve različni kosili, dve različni večerji. Če bi imela gostilno bi sigurno zaslužila. 🙂 Do konca so mi ostali še štirje dnevi in bom dala vse od sebe, da zdržim. Moč je v meni.

Veliko spremembo čutim tudi v mojem obnašanju, po navadi sem hiperaktivna in glasna, vesela, nasmejana…V teh dnevih khichdija pa se je vse to malo spremenilo. Tudi moje pisanje ni več tako »hecno« in detaljno kot v prvih dnevih. Sem postala resna in če sem iskrena, to mi ni ravno preveč všeč. 🙁

Vseeno se veselim jutrišnjega dne, najbolj zaradi drugačne jedi, posebej zajtrka. O tem pa jutri. 🙂

12 .DAN – SREDA

Še malo pa bo konec detoxa. Včeraj sem šla spat okoli 21. ure, da bi se lepo naspala, tako kot se spodobi.  Opažam, da sem na splošno že od začetka detoxa, a še posebej v zadnjih nekaj dneh, zelo utrujena. Razen v dnevih, ko smo imeli svežo zelenjavo in sadja.

Sem odprla oči, tako kot ponavadi preden zazvoni budilka, in ko sem pogledala na uro, sem bila čisto šokirana in malo razočarana. Ura je bila 2:30. 🙁 Ja, pa kaj bom počela tako zgodaj, zakaj ne spim, normalno, tako kot vsi ostali ljudje. Ker sem vedela, da ne morem ropotati po hiši, sem zaprla oči in poskušala zaspati nazaj.  Ni duha, ni sluha od spanca. Ob 5. nisem mogla več ležati, ker me je že vse bolelo, zato sem vstala in začela s svojo rutino. Presenetljivo, danes sem imela več energije kot včeraj. Morda zaradi tega, ker je bilo konec khichidija?

Ja, bilo je, a samo za kratko. 🙂 Za zajtrk riževa juha s kokosovim mlekom (po kateri me je hudo zgaga pekla), za kosilo juha iz munga in regrata in za večerjo – spet khichdi, a tokrat z oluščenim mungo fižolom.

Jutro je bilo naporno, kot tek na 100 m. Kot hobotnica sem delala na 5 straneh, da sem lahko naredila vse in pri tem pravočasno prišla v službo. Dobro je, da sem danes imela kolikor toliko napolnjene baterije. Ko sem prišla iz službe, sem se usedla, da bi popila detox čaj, in kar naenkrat se mi je baterija izpraznila. Spet sem začutila utrujenost. Ko sem si izmerila krvni tlak, je bil 95-75. Ponovno sem posegla po oreščkih in rozinah. Po par minutah je že bilo bolje. Preden sem se lotila kuhanja večerje, sem naredila še današnjo nalogo: »SLIKANJE – RISANJE« oz. »POKAŽI SVOJ UMETNIŠKI POTENCIAL«. In v 30 min je nastala ta slika:

Na splošno obožujem piramide, navdušena sem nad njihovo veličino, nad energijo, ki jo oddajajo in nad tem, kar predstavljajo. Sliko sem obesila v spalnico in takoj sem začutila, da je drugačna energija. To sta opazila tudi otroka. 🙂

Po večerji sem se počutila malo bolje, a vseeno utrujeno od celega dneva, zato sem samo naredila meditacijo in šla spat. Današnja meditacija je bila posvečena Sahasrara čakri, to je kronska čakra. Zelo lepa, nežna, a hkrati tudi močna meditacija. Ne vem, kako se počutijo ostali, ki »plavajo« skozi ta detox, jaz moram priznati, da nisem tako polna energije, kot sem pričakovala na začetku. Iskreno sem večino časa utrujena in če bi lahko spala čez dan, bi to zagotovo naredila. Vseeno bom zdržala do konca in dala vse od sebe, da se dosledno držim nasvetov dr. Vishnuja. Jutri je predzadnji dan in se ga že veselim! 🙂

13. DAN – ČETRTEK

Ne vem kako sem danes preslišala budilko, ki naj bi me zbudila ob 5:00. V nekem trenutku sem odprla oči in pomislila, da sem se spet zbudila sredi noči. Ampak ne, tokrat je bil ura nekaj minut čez 6:00. Takoj sem pomislila na včerajšnji dan, ki je bil tako naporen in da očitno moje telo potrebuje počitek.

Možgani so mi delali 100 na uro. Na hitro sem morala narediti skrajšano jutranjo rutino, da bi lahko naredila vse ostale stvari in da bi v službo prišla pravočasno. Na žalost sem morala danes izpustiti masažo. Naredila sem samo telovadabo in dihalne vaje in se nato lotila zajtrka, ki mi je vzel malo več časa kot ponavadi.

Vse je nekako šlo narobe. Samo obrnila sem se in že so bila semena zažgana. Sem očistila ponev in začela od začetka. Kuhala sem nič drugega kot khichdi. Ponovno za zajtrk, kosilo in večerjo khichdi z rumenim mungo fižolom. Za kosilo še dodatek: korenje z ohrovtom in kokosovo moko, za večerjo pa stročji fižol s papriko. Ta dodatek za večerjo je tako božanski, da ga bom zagotovo pripravljala zelo pogosto, ker sta tudi otroka navdušena nad okusom.

Se vam morem opravičiti za pomanjkanja slike kosila, ampak v službi sem bila tako lačna, da sem čisto pozabila narediti fotko. 🙂

Tudi v službi je danes vladal kaos. Verjetno ponovno zaradi polne Lune. Zadnje čase se mi zdi, da je tale naša Luna čedalje in bolj pogosto polna. 🙂 Tudi Corona je naredila svoje. Ljudje so čedalje in bolj nepotrpežljivi, nesramni, žaljivi, sebični… Ni več tega nasmeha, prijaznosti, topline in človečnosti. In se mi je zdelo, da je bila tudi zaradi čudne energije današnjega dne, naloga za danes pravi izziv, dobesedno »MISIJA NEMOGOČE«. 

Dr.Vishnu je rekel: “Danes pa morate nekomu povedati šalo in ga nasmejati.”

Ja, kako naj povem šalo in nekoga nasmejim, ko sem še sama tako napeta kot struna? Vendar sem ob vsem tem ostala optimistična in verjel,a da bo neka moja beseda nekoga nasmejala, pa četudi nehote. In tako se je tudi zgodilo. Ko sva se s sodelavcem nekaj pogovarjala, je prišlo do nesporazuma v komunikaciji, na kar sva se oba na koncu smejala do solz. In res, ko je nekaj treba narediti, se samo prepustiš in kot pravi dr. Vishnu »BO SAMO PRIŠLO.«

Ta najin nalezljiv smeh se je tako hitro razširil med ostalimi, da se je energija v hipu obrnila na bolje. Tudi stranke so bile bolj prijazne in nasmejane, pa čeprav niso vedeli, zakaj se smejimo. Še celo pot do doma sem se v avtu smejala. Ko sem prišla domov, sem samo popila svoj detox čaj in šla na en sprehod. Nadihala sem se svežega zraka, naužila vonja narave in uživala sama sabo. Zadovoljna s svojim izboljšanim počutjem, sem z veseljem pripravila večerjo in jo z največjim užitkom pojedla. Ampak nekaj minut po večerji sem ponovno, kar naenkrat, začutila ogromno utrujenost in se enostavno nisem mogla premakniti. Sem izmerila krvni tlak. Bil je 75-55. Še slabše kot včeraj. In ponovno posegla po rozinah in suhem sadju.

Danes sem vmes kontaktirala tudi Manjo, ki je takoj posredovala zdravniku moja vprašanja. Odgovore sem dokaj hitro dobila, glede na to, da nas je kar veliko in sigurno vsakogar kaj zanima. Ta odprtost, dostopnost, podpora in pomoč celotne ekipe Swasthya je neprecenljiva. Dr. Vishnu je svetoval, da med obroki jem več sadja zaradi krvnega sladkorja. To sem že prejšnje dneve prakticirala. Vsakič, ko sem začutila slabost, utrujenost in meglen vid, sem takoj zaužila nekaj rozin ali nekaj drugega suhega sadja in sem se takoj počutila bolje.

Po večerji sem pripravila še zajtrk ki je na jedilniku za naslednji dan, tako poskusno, da ne bo presenečenja. Ovsena kaša s cimetom in medom. Ker je zaradi alergije na gluten nisem smela poskusiti, sta z največjim užitkom kašo pojedla otroka. 🙂

Po končani kuhariji sem naredila še današnjo meditacijo: Meditacija za sedem čaker. Zelo pomirjujoča in če sem iskrena sem vmes zaspala. 🙂 Nisem bila razočarana, kajti to ni bilo prvič, da sem v meditaciji kar nekam odletela. Vesela sem bila, da sem se v vsem današnjem kaosu končno malo umirila in občutek je bil enkraten. Velikokrat si zamišljam, kako bi bilo, če ne bi bilo moje življenje tako kaotično in vse na juriš, kako bi bilo če bi vse bilo umirjeno in bi potekalo počasneje. To je verjetno tako zaradi tega, ker sem jaz kot oseba hiperaktivna, zelo hitra in bi v najkrajšem času rada naredila čimveč stvari. In čeprav me življenje redno ustavlja in upočasnjuje se te lekcije nikakor ne naučim – oz. gre le stežka in zelo počasi. Upam, da se jo bom nekega dne tudi naučila. Jutri je zadnji dan detoxa in nič več khichdija. 🙂

14. DAN – PETEK

Zadnji dan detoxa nisem vedela, ali se bolj veselim zaradi tega, ker mi ni treba več pripravljati khichidija ali zaradi tega, ker mi je uspelo priti do cilja. Vstala sem ob 4.30, počasi naredila jutranjo rutino, tokrat z masažo. Telovadbi sem dodala še nekaj novih vaj, ker sem imela časa več kot dovolj in končala z dihalnimi vajami. Nato je sledil super zajtrk: prosena kaša s cimetom in javorjevim sirupom. Originalni recepta je ovsena kaša s cimetom in medom. Ovseno kašo in med sem zaradi alergije zamenjala. Zajtrk je resnično bil čudovit in super okusen.

Za kosilo nisem ničesar pripravila, ker me ja ta zajtrk tako nasitil, da sem bila 1000% prepričana, da med 12. in 13. ne bom lačna. In res. Malo lakote sem začutila šele ob 15. uri, ko sem si pripravila kvinojo s kuhano zelenjavo: stročji fižol s papriko in uradno je od včeraj to moja najljubša priloga. Če prav izgleda količinsko veliko, sta več kot polovico pojedla otroka. 🙂

Danes je bil na splošno malo bolj umirjen dan. Počutje je bilo bolje, ker sem tokrat vmes jedla tudi sadje, tako da nisem dovolila, da se mi zniža krvni sladkor. Tudi v službi je vse potekalo bolj umirjeno, morda tudi zaradi tega, ker je dan pred praznikom in so se ljudi malo sprostili. Jaz sem se tudi pripravljala na praznik za 1. in 2. maj in hkrati še za Veliko noč. Vprašanje je bilo, kako bom pripravljala in zaužila vso to »navadno« hrano?

Današnja naloga je bila »POHOD PO TRGOVINAH IN PEKARNAH.« Z drugimi besedami: »GLEJ IN SE NIČESAR NE DOTIKAJ, BOG NE DAJ. DA TI BO KAJ VŠEČ, NE SMEŠ GA KUPITI«. Ok, sem si mislila, to vajo redno delam že nekaj mesecev. Sicer malo manj uspešno, ampak mi gre na bolje. Danes mi pa mora uspeti. In, presenetljivo, mi je uspelo 100%. Pa ne mislim na ta uspeh, da čeprav mi je nekaj bilo všeč, tega nisem kupila. Največji uspeh je bil to, da ko sem videla nekaj, kar mi je bilo všeč, sem to občudovala, a si nisem zaželela, da bi to stvar tudi kupila. Znova in znova sem se vprašala: “Ali res to potrebujem?” Odgovor je vedno bil »NE.« Zadovoljna z uspehom, sem se ponosno vrnila domov in pripravila svojo večerjo: juha po lastni izbiri in ponovno priloga kuhana zelenjava. Naredila sem zeljno juho in ponovno stročji fižol s papriko. 🙂

Po večerji sem  še malo pisala svoj dnevnik ter naredila  današnjo meditacijo posvečeno polni Luni. Zeloooo lepa meditacija.  Hvaležna za vse, kar sem doživela v teh zadnjih 14 dneh, sem se z nasmehom na obrazu predala snu. Jutri je priprava na praznik, barvanje pirhov. Jutri je začetek mojega novega življenja, jutri praznujem dan dela in Veliko noč, jutri praznujem dan mojega ponovnega rojstva.

In največje darilo, ki ga lahko podariš sebi, je brezpogojna ljubezen. Ko vzljubiš sebe, ko sprejmeš sebe z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi, ko spoznaš svojo vrednost, ko izbrišeš vse epitete, ki so ti jih leta obešali drugi ljudje, kot bi bila Novoletna smrekca, ko ugotoviš, da si ti vse, kar potrebuješ, da je sreča v tvojem srcu in ko se naučiš enako sprejemati in dajati, takrat spoznaš, kakšno je tvoje poslanstvo, takrat spoznaš »KDO SI« in takrat spoznaš da si »SAM SEBI VEČ KOT DOVOLJ ZA SREČO«.

JUTRI JE ZAME DEFINITIVNO NOV DAN!!! 🙂

ŠE VEDNO JE ČAS, DA TUDI VI SPREJEMTE IZZIV IN OPRAVITE DOMAČI AJURVEDSKI DETOX:

Preverite 7-dnevni program.

Preverite 14-dnevni program.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja